Protestiram

Demonstracije, ki so se včeraj ponovno zgodile v Mariboru, podžigajo toliko misli, da sem se jih nekaj odločila zapisati. Žulijo me, a jih kljub temu težko izrečem, saj je situacija zelo kompleksna. Pisati skušam kritično, tako kot mislim, na podlagi tega, kar vidim.

Radarji

Vse se je začelo z radarji. Maribor se je uprl in šel na ulice. Udarec po denarnicah je bil povod za zažiganje merilnikov hitrosti in oblikovanje kritične množice, nastrojene proti županu Kanglerju.

Merilne naprave, ki so namenjene kaznovanju kršiteljev zakona, v medijih in na družabnih omrežjih odmevajo kot simbol  tlačenja državljanov. Kakšno tlačenje? Nazadnje smo želeli pravno državo, to je tisto, v kateri spoštujemo zakone oziroma kaznujemo kršitelje, tudi prometne prekrškarje.

Kanglerjevi radarji so zares problematični zaradi prenosa ene izmed funkcij izvršilne veje oblasti v zasebni sektor, katerega interesi so lahko v izraziti koliziji z interesi družbe in lahko zato ogrožajo demokratično ureditev. Na tej točki merilniki hitrosti postanejo ne le vseslovenski, ampak evropski problem! Zakaj nismo znali začeti debate o tem? Smo tako kratkovidni, da javkamo le, kadar se nam spremembe poznajo na denarnici?

V Mariboru so protesti proti radarjem prerasli v upor proti kurjemu tatu na županskem stolu. Volilci so lokalni oblasti jasno pokazali, da imajo dovolj goljufij in zahtevajo njegov odstop. To je dobro. Slišani so bili in prej ali slej bodo tudi uslišani. <cinizem> Upam le, da ga ne bodo še tretjič izvolili. </cinizem>

Demonstracije

Včerajšnje demonstracije proti mariborskemu županu in slabi mestni oblasti so bile največje. Protestniki so povzdignili glas proti goljufivim oblastnikom in demonstracije s tem umestili v slovenski oziroma širši družbeni kontekst. To je tudi moj razlog za upor!

Policija

Tole bo zvenelo kot opravičilo nasilnih policistov. Vendar ga ne pišem zato, ker bi menila, da je dobro, ker zo zgarbali na desetine protestnikov in moje rojstno mesto zalili s solzivcem.

Videla sem opozorila, navodila in prošnje organizatorjev protesta, da morajo protesti potekati mirno. V očeh večine protestnikov tudi so. Brez nasilja, steklenic in granitnih kock so želeli v velikem številu izraziti svoje nestrinjanje s situacijo v mestu. Med protestniki so bili, žal, tudi nepridipravi, neodrasli ali nedorasli posamezniki, ki so demonstracije izkoristili za izživljanje svoje primitivnosti. Policija je na grožnje in metanje steklenic odreagirala s silo. Ker je padalo tudi po mirnih protestnikih in naključnih mimoidočih, je bila uporaba sile vsekakor pretirana. Nedvomno pa je bila tudi izzvana.

A tudi policisti so ljudje, tako kot protestniki. Eni bolj izobraženi, boljši pri opravljanju svojega poklica, nekateri med njimi pa manj uspešni majhni ljudje, ki svoje frustracije – prav tako kot nasilneži med demonstranti – zdravijo s primitivizmom. Zagotovo pa nikomur med njimi, čeladi in ščitu navkljub, ni prijetno, ko proti njemu leti flaša ali kamen.

Ministrova izjava

Ko sem brala povzetke Gorenakovih izjav o iskanju in kaznovanju organizatorjev protesta, sem skoraj padla na svojo staro cinično foro. Pa nisem in zato MNZ ne bom primerjala z Ministrstvom za fašizem. Zapisala pa bom, da si je minister dovolil preveč. Grožnja organizatorjem protestov bi morala odnesti ministra (za notranje zadeve) v demokratični državi!

Protest v Ljubljani

Prek Facebooka so me danes pozvali na protest v Ljubljani. Gre za spontan odziv v podporo mariborskim protestnikom in poziv k odstopu policijskega ministra. Šla bi izrazit podporo, sem si rekla, ampak … Mnogi so k vabilu pripisovali  “Gotof si, Janković”, “Gotovi so” ali “Janez Janša, ti si naslednji – gotof si”.

Kdo je zdaj gotov, proti komu bi protestirala? Jaz želim podpreti prizadevanja za izboljšanje situacije v Mariboru in protestirati proti uporabi sile nad mirnimi protestniki.

Kljub dvomom sem šla do parlamenta, vendar nisem bila prepričana, kaj tam počnem. Soprotestniki pa so samozavestno izražali nezadovoljstvo z vsem mogočim. Zdelo se mi je, kakor da vzrok za upor še ni definiran ali pa je tako razpršen, da ga še ni mogoče poimenovati. Zaradi tega sem zmedena in z občutkom praznine v prsih odšla domov.

Podpiram lahko konstruktivna sporočila, kot je ta proti uporabi sile nad protestniki. Negativizem vse po čez je neučinkovit, brez smisla in me odbija.