Ljudski glas

Ta zapis načrtujem že nekaj časa, a kaj, ko kar ni in ni hotel na svetlo. Preveč asociacij, preveč misli, idej in komunikacijskih namer, da bi mi prsti lahko hitro stekli po tipkovnici. A sedaj, nekaj dni pred dnevom “R”, sem zbrala nekaj ur in izbrala glavne misli, ki tvorijo moje mnenje o povezenem z nedeljskim trojnim glasovanjem in s tremi superreferendumskimi zakoni.

Kam seže ljudski glas ali vloga referenduma v predstavniški demokraciji

Referendum je – idealno – izraz najvišje stopnje demokratičnosti in politične kulture skupnosti, saj prebivalcem te skupnosti, državljanom, omogoča vstop na zakonodajno politično raven. Z glasovanjem mimo predstavniških teles (parlamenta) tako volilci zelo naposredno in aktivno izražajo svojo politično voljo. Idealno gledano.

V zadnjih desetletjih je neposredno izražanje politične volje postalo stalnica zahodnoevropskih in ameriških demokracij. Po eni strani so razlogi za intenzivnejšo uporaba instituta referenduma v širši politični emancipaciji in večji kritičnosti volilcev . Ob tem nikakor ne gre prezreti še druge sorte razlogov za tolikšno množino referendumov: naraščajoče nezadovoljstvo, splošno nezaupanje v javne institucije in cinizem volilnega telesa ter populizem raznih interesnih skupin, ki referendum izrabljajo v svojo korist. (Podrobneje o tem piše npr. Marko Bucik v diplomskem delu o neposredni demokraciji v Evropski Uniji; str. 36-37.)

Zveni znano?

Zveni znano ta opis, povzet po raziskavah političnega dogajanja v EU in ZDA? Ali se nekaj takega že nekaj časa dogaja v Sloveniji?

Zakaj gremo 5. junija na referendum?

Ali gremo v nedeljo 5. junija na referendum resnično zato, da bomo o treh zelo pomembnih zadevah neposredno in odgovorno odločili? Gremo na trojni referendum zato, ker morda institucije predstavniške demokracije niso opravile svojega dela? Ali pa gremo trikrat glasovat tudi zaradi tega, ker neke interesne skupine morda izrabljajo referendum in s tem še naivnost volilnega telesa za izboljšanje svojega položaja, za lastno korist?

Slovenska politična situacija je patetična

Slovenska politična situacija je patetična, ljudje apatični in negotovi zaradi neobetavnih gospodarskih kazalcev … Vsekakor nič ne kaže na to, da bi liderji prav dobro vedeli, kako državo hitro pripeljati na boljše.

Ampak. Kdorkoli že razmišlja, vodi, dela, da bi šlo na bolje, napreduje veliko prepočasi. Naj se še tako trudi, je v nezavidljivem položaju, obdan z negativističnim, ciničnim volilnim telesom in strupenimi interesi skupin, ki igrajo na karte sindikalnih pravic, socialnega varstva, problematičnosti sosedske pomoči in kar je še podobnih parol …

Zato

Preden bom oddala svoj troji glas, bom zelo premislila, kdo ima zares figo v žepu!