Od primorske vasice Zazid na vrh 804 m visokega Lipnika nad kraškim robom sva si zmerno do pretežno bolna včeraj prisončila sprehod. Hribček ni niti visok niti strm in zato ravno pravšnji za počasi hodeče bolne dušce.
Zazid
Prvo dozo sonca sva si ukradla že na postajališču ob stari cesti prek Črnega Kala, kjer sva malicala ob otroških spominih s poti na morje. Kakih 25 let kasneje se po cesti niso vile plehnate kače pregretih vozil oziroma se je med najino malico mimo pripeljalo natančno 0 (nič) vozil.
Sivkota sva zaklenila v Zazidu in po ozkih vaških uličicah pričela sprehod na Lipnik. Premikala sem telečje noge in sopihala, a sonce in od burje pometena nebesna modrina sta mi obljubljala dobro plačilo.
Na Lipnik
Za vasjo naju je našla železniška postaja Zazid, s katere bi lahko ujela vlak v Pulo. A ga ni bilo. Nadaljevala sva v hrib po hrastovem gozdičku, ki so ga zorali želoda lačni gobci merjascev. Gospe Divje Svinje osebno pa nisva srečala.
