Odprava zelenega zmaja, odeta v veselo škratjo opravo, je prek slovenske Koroške in slovenske Štajerske prišofirala v Prlekijo. Najin cilj so bili Jerneja *hug*, dobra hrana *check*, vino *check* in vse grozljivo *check*.
Opomba za neznalce
Za vse neznalce, ignorante in one, ki se nočejo zameriti kateremu od dveh velikih pomurskih plemen: Prlekija je tisti del Slovenije, ki leži med Štajersko in desnim bregom Mure; Prekmurje se prične onkraj levega Murinega brega in se razteza do Madžarske – gulaš in sziget festival! :) Pomni: nevarno je Prleka zmerjati s Prekmurcem ali obratno.
Hufrlčki
Jeruzalemsko-ormoške gorice so mehki hribčki, “hufrlčki”, manj številčni od toskanskih, a zato nič kaj drugačni. Prelivajo jih vinogradi, trave in nežen zrak. Dišeča hrana (poskusi postržjačo, neke sorte pogačo z ocvirki oz. “prleško pico” v prleški gostilni z neprleškim imenom Taverna) in zlatorumeno vino sta drugačna, a zagotovo nič manj slastna kot tista, ki ju dajejo na mizo med Firencami in Sienno. Ljudje se smejijo; in tudi kadar jim usta zakrivajo veliki košati brki, jim iz oči sije prisrčno veselje.
Grossmann
Julija se Ljutomer spremeni v grozljivko in gosti Festival fantastičnega filma in vina, posvečen Karolu Grossmanu. Ta je 1905 v srčiki Prlekije posnel prve slovenske filme. (Tukaj je zapisanega več o njem.) Grozljive grossmannove projekcije spremljajo grozljivo dobri bendi in grozljivi obiskovalci – letos so grizli vampirji.
ps: Fotografije sem hvaležno vzela @skrat